Leta 1985 je več evropskih držav v Luksemburgu podpisalo sporazum, po zaslugi katerega se je pozneje pojavilo tako imenovano schengensko območje. Posebnost območja je, da z vidika mednarodnih potovanj deluje kot enotna država, v kateri se nadzor meje izvaja le ob vstopu in izstopu iz schengenskega območja, na notranjih mejah držav, ki so podpisali sporazum. Danes se zdi, da se status schengenskega območja spreminja.
Danes schengensko območje vključuje šestindvajset držav s skupno površino več kot 4 milijone kvadratnih metrov. km in s prebivalstvom, ki presega 400 milijonov ljudi. Prvič v dolgih letih dogovora bi bilo gibanje po Evropi lahko težavno. Razlog za spremembe, ki jih nameravamo uvesti v schengenski sporazum, je najprej povečanje števila migrantov iz drugih regij. Vendar nekateri analitiki verjamejo, da bodo spremembe v režimih mejnih prehodov otežile in dolgotrajnejše potovanje, vendar ne bodo vplivale na stopnjo migracij.
Spomladi 2012 sta Francija in Nemčija na Dansko, predsedstvo Evropske unije, poslali prošnjo, v kateri sta zahtevali pravico do odločitve o začasni omejitvi prostega gibanja, če bi v nekaterih primerih ogrozila varnost ali javni red. držav.
V začetku junija 2012 je Svet ministrov EU sprejel te spremembe schengenskega sporazuma. V skladu s spremembami lahko vlade držav območja po potrebi uvedejo nadzor na svojih notranjih mejah do začasnega zaprtja, poroča RIA Novosti. Ta ukrep lahko na primer uvedemo, če se v eni od držav poslabša problem beguncev.
Voditelji notranjih političnih oddelkov držav EU so na sestanku v Luksemburgu pobudo soglasno podprli. Voditelji ministrstva za notranje zadeve zadevnih držav so se tudi dogovorili o mehanizmu skupnega ukrepanja v nujnih primerih. Hkrati najdaljše obdobje za zaprtje meje ne sme biti daljše od dveh let. Da bi vse spremembe začele veljati, jih morata odobriti Evropski parlament in Evropska komisija.
Danski minister za pravosodje M. Bedskow je v zvezi s spremembami sporazuma izrazil zaskrbljenost zaradi problema migrantov in izrazil mnenje, da v teh primerih v verigi ukrepov za zagotavljanje varnosti ne bi smelo biti šibkih členov. Možno je, da se bodo morali Evropejci, nevajeni meja, kmalu spet prilagoditi čakalnim vrstam na mejnih prehodih.
